ponedeljek, 24. oktober 2011

NOV LETNIK PF

Začetek drugega letnika PF v Tori bo 5. in 6. novembra 2011 ob 9.00 na Vrhniki! Šolnina je enaka lanski, poravnati pa bo treba tudi članarino za 2012. Tema prve delavnice, ki jo bo vodil Enrico Savini, so bori. Teoretičnemu delu bo sledilo praktično delo na drevesih. Če kdo od lanskega letnika ne bo več sodeloval, naj mi to čim prej sporoči (recimo do konca tedna), da bomo prosto mesto lahko ponudili drugemu. Se vidimo na Vrhniki!

nedelja, 23. oktober 2011

NT

Roland is Slovenia's New Talent. Yesterday he won that flattering title in NTC in Solkan, but he also won a big commitment at the same time because he'll represent Slovenia at EBA NTC in Ljubljana, at home exhibition. Congratulations! Now - go to train! ;-)

Roland je novi slovenski talent. Na včerajšnjem izboru v Solkanu si je priboril laskavi naslov in hkrati veliko obveznost, saj bo Slovenijo na tekmovanju novih talentov pod okriljem EBA zastopal v Ljubljani, na domači prireditvi. Čestitke! Zdaj pa trenirat! ;-)

sreda, 19. oktober 2011

MIHA

Miha choose an interesting bonsai-way, tactic if you want. When we destroyed many trees simply by lack of patience, he take care of his yamadoris for many years, getting them ready for a big moment. Without any drastic and dangerous interventions! There is not many of them, who are prepared to wait a long time before yamadoris are ready. But this is the only way. We worked on Picea. After analysis it turned out as quite difficult material. From interesting old trunk two young branches with a lot of green mass were growing. The difference between young and old bark was huge, also the transition in tapering was big.   

Miha si je izbral zanimivo bonsajsko pot, taktiko če hočete. Namreč med tem, ko smo mnogi zaradi nestrpnosti in želje po hitrem rezultatu uničili mrsikatero drevo, je Miha svoje jamadorije doma leta in leta tenstal in jih pripravljal na veliki trenutek. Brez nevarnih drastičnih posegov! Malokdo je pripravljen toliko časa čakati, da jamadoriji dozorijo. A to je pravzaprav edina prava pot. Delala sva na smreki, ki se je po analizi izkazala za dokaj težek materijal. Iz zanimivega starega debla sta na vrhu rastli dve mladi košati veji. Razlika med mlado in staro skorjo je velika, velik je tudi preskok v ožanju.


The time was shortened by our interesting conversations, Miha now know all about importance of right wiring, there was even time for some philosophical wisdom.

Ob zanimivih debatah je čas hitro mineval, Miha je spoznal pomembnost pravilnega žičenja, čas je bil tudi za kakšno filozofsko modrost.


This is the result. We used the small branch for crown, the bigger one will stay on the tree as reserve. You can notice how compact and visually thicker is now tree, and how old it looks. It is much smaller then at the start of workshop, but visually is much bigger then at the start. Jins and shari at the right side are still intact, this will be done later. With chalk marked area will be drilled and smalled, by that the tapering will be much better.  

Rezultat je tu. Za krošnjo sva uporabila manjšo vejo, večja bo za zdaj ostala na drevesu kot rezerva. Lepo se vidi, kako je zdaj drevo bolj kompaktno in na pogled debelejše in s tem starejše. Je veliko manjše kot na začetku delavnice, a daje vtis veliko večjega drevesa, kot na začetku. Džini in šari na desni strani še niso obdelani, to pride na vrsto kasneje. S kredo označeni deli bodo obdelani in precej zmanjšani, s tem bo tudi ožanje optično veliko lepše.


Some minor corrections, Miha is there also for size-comparison.

Še nekaj popravkov, Miha pride prav tudi za vtis velikosti drevesa.


And the last photo. For Miha this was a great step forward, he stepped into a new world, world of miraculous transformations. And there is still one thing: this was one of the worst material in his collection of yamadoris. You can just imagine what is still hiding in his garden!

In še zadnja fotografija. Za Miho je bil to preskok, odprl se mu je nov svet, svet v čudežno preobrazbo dreves. Pa še nekaj: to je bila v bistvu njegova najslabša smreka med jamadoriji. Kaj vse še skriva njegov vrt si lahko le predstavljate! 


On the way home ...

ponedeljek, 17. oktober 2011

ST. VEIT

When one of your students gets a first prize on international exhibition - you can feel many things: joy, pride, but mostly it is confirmation of good work. Two years of work on Roland's cascade paid off.  Base, which we build on our workshop he upgraded with good work in his garden. With his talent and good eye for beauty he deserved this award. One of the experts asked Roland: "Is this import from Japan? It is great." Nope, it is not from Japan. Two years ago it was ordinary garden material, but even such questions are proof for quality. And first prize came on Roland's first exhibition. Even though that presentation of the tree wasn't perfect. We have a lot of reserve on this field. Roland, congratulations from my hart! 

Ko eden od tvojih učencev osvoji prvo nagrado na mednarodni razstavi, te preveva cela paleta občutkov: veselje, ponos, predvsem pa gre za potrditev dobrega dela. Dveletno delo na Rolandovi kaskadi se je obrestovalo. Osnovo, ki sva jo zgradila na najinih delavnicah je nadgradil z dobrim delom na svojem vrtu, z svojo nadarjenostjo in očesom za lepoto si je nagrado več kot zaslužil. Eden od poznavalskih obiskovalcev je Rolanda vprašal: "Uvoz z Japonske? Odlična je." Ni z Japonske, še pred dvema letoma je bila navaden vrtni materijal, ampak tudi to je dokaz, za kako kakovostno delo gre. In zmaga je prišla na prvi Rolandovi razstavi. Kljub pomankljivi predstavitvi drevesa, manjka dobra mizica, sploh je na tem področju še veliko rezerve. Roland, iz srca čestitke!

Also my Juniper was nominated. Tree needs some two seasons more to mature. As Roland said: this is new momentum to continue with hard work! Two months more and I'll move to new atelier ...

Tudi moj brin, ki mu za popolno sliko manjkata še dve sezoni rasti, je bil nominiran. Kot je rekel Roland: nov zagon za naprej! Še dva meseca in preselil se bom v novi atelje ...


Back home

P.S.: More pictures from St. Veit and about awards for Nik and other slovenian trees you can find here: http://www.bonsajklub.si/bonsajforum/viewtopic.php?f=13&t=3300

P.S.: Več slik iz St. Veita in tudi o Nikovi nagradi lahko vidite in preberete na tej povezavi: http://www.bonsajklub.si/bonsajforum/viewtopic.php?f=13&t=3300

sreda, 12. oktober 2011

PEDENANJE

Dejan's red pine was styled this spring, it was growing nicely over the summer and now it was calling for new shaping.

Dejanov rdeči bor je spomladi preživel prvo oblikovanje, čez poletje je lepo napredoval in pred zimo je klical po novem urejanju.


We left all old wire on the tree, because it isn't done its job yet. On conifers wire can stay on for two or even more years before the job is done; anyhow we left wire on the tree as long as possible - until it's start to cut into bark. We cut some old needles and wire new growth. This pine has everything as big one has ... except nebari. But even though working on this little tree was a pure joy!

Vso staro žico sva pustila na drevesu, saj še ni opravila svoje naloge. Pri iglavcih je žica na drevesu lahko tudi dve leti ali več, predno opravi svoje, vsekakor pa naj bo na drevesu čim dlje - vse dokler se ne začne zajedat v skorjo. Porezala sva nekaj lanskih iglic in ožičila novo rast. Ta bor ima vse kar imajo veliki ... izjema je nebari. Toda vseeno je bilo na tem malem drevesu užitek delati!
This weekend I'll exhibit my juniper Pfitzeriana in St. Veit, Austria; so last two days I worked on it too. This will be it's first exhibition. It still need a year or two of development, but because this will not be a exhibition on a highest level I decided to exhibit it nevertheless. Details in crown, cleaning of the bark, moss. Just pot must be still oiled and we'll hit the road! 

Ta konec tedna bom v St. Veitu razstavljal kitajski brin vrste Pfitzeriana, tako, da sem se v zadnjih dneh ukvarjal tudi z njim. To bo njegova prva razstava. Manjka mu še leto ali dve razvoja, toda ker ne gre za razstavo najvišjega nivoja sem se odločl, da ga vseeno pokažem. Podrobno urejanje krošnje, čiščenje skorje, urejanje mahu. Še posodo naoljimo, pa gremo ...


ponedeljek, 10. oktober 2011

EVA

Weekend with Van Meer was prolonged with Monday with Eva and Roland. Eva was attending a basic workshop. She is one of the few who did it as should be always: first some literature and then basic workshop. Tree from this workshop is her first. She get a right information and now she is ready for first independent steps into world of bonsai.

Konec tedna z Van Meerom se je podaljšal v ponedeljek z Evo in Rolandom. Eva je prišla na tečaj z začetnike in je ena redkih, ki se je v svet bonsaja odpravila tako, kot je treba: najprej nekaj literature, potem obisk tečaja - drevo s tečaja je namreč njeno prvo. Dobila je prave informacije in zdaj je pripravljena, da napravi tudi prve samostojne korake.


Together with Roland we prepared his great cascade for first exhibition. Photographs are not able to show all its beauty. Roland started with bonsai three years ago, like Eva he first attended a workshop at my place. Then he developed his skills really quickly. Cascade started its journey two years ago also at workshop at my place. And now it is ready for first show. Of course Roland take almost all credits: he chose the perfect pot, but the most important is that he take a really good care of the tree in this last two years. And now for both, the tree and Roland, the great moment is coming.

Z Rolandom sva na prvo razstavo pripravila njegovo izjemno kaskado. Fotografije žal ne morejo prikazati vse njene lepote. Roland se je začel z bonsajizmom ukvarjati pred tremi leti, ravno tako kot Eva se je najprej oglasil na tečaju pri meni. Od tu naprej se je razvijal z velikimi koraki. Kaskada je svojo pot začela pred dvemi leti, prav tako na delavnici pri meni in zdaj je pripravljena na prvo razstavo. Seveda ima Roland pri tem največ zaslug: izbral je odlično posodo, predvsem pa je v teh dveh letih za drevo odlično skrbel. In zdaj je za oba napočil velik trenutek! 


We worked on details, a little branch for a centimeter left or right, we prepared the pot and take care of the moss.

Delala sva na podrobnostih, vejica centimeter levo ali desno, priprava posode in mahu. 



Beauty will be shown in St. Veit, Austria, in this upcoming weekend!

Lepotica bo na ogled prihodnji konec tedna v St. Veitu v Avstriji! 


nedelja, 9. oktober 2011

VAN MEER

Last three days I spent with Hans Van Meer. Slovenian bonsai club organized a workshop with him. As his host I spent some great hours with him and I know now how great person he is. He is my new friend!

Zadnje tri dni sem preživel v družbi Hansa Van Meera. V okviru Slovenskega bonsaj kluba smo organizirali delavnico z njim. Kot njegov gostitelj sem s Hansom preživel kar nekaj uric in ga spoznal kot izjemnega človeka. Novega prijatelja!


On workshop I worked on interesting juniper with sharp lines.

Na delavnici sem delal na zanimivem brinu z ostrimi linijami.


It is a good starting point for a new half-cascade :-)

Dobro izhodišče za novo polkaskado :-)


After some work on dead-wood my concentration was gone and so I'll do the dead-wood in next phase of development. There is still a lot of green mas for safety, next year it will still be in a training pot. I feel, that it has a great future!

Po začetnem obdelovanju suhega lesa mi je zmanjkalo koncentracije in sem to prepusti naslednjim fazam razvoja. Na brinu je še ogromno zelenja za rezervo, prihodnje leto bo še preživel v trening posodi. Čutim, da ga čaka lepa prihodnost! 


četrtek, 6. oktober 2011

TADEJA

OK, the life goes on, TORA school continues its mission. Tadeja came back for additional workshop, she decided that she want to know bonsaism. For that years are needed, but Tadeja is prepared to wait and learn.   

Dobro, življenje teče dalje. TORA nadaljuje z svojim poslanstvom. Tadeja se je vrnila na dodatni tečaj, odločena, da bonsajizem spozna do obisti. Zato so sicer potrebna leta, a Tadeja je pripravljena v svojo željo vložiti veliko časa.


With New Year in new atelier I'll start small group of students, who'll study bonsai seriously and they'll take their knowledge at very high level. I'll write about details later, but for now there is room for 5-6 students. As it is for now, Tadeja will be one of them.

Z novim letom v novem ateljeju nameravam ustanoviti ožjo skupino učencev, ki bi bonsajizem študirala podrobno in znanje dvignila na zelo visok nivo. Podrobnosti sicer še sledijo, a na začetku bo prostora za 5-6 ljudi. Tadeja bo kot vse kaže ena izmed njih.

ponedeljek, 3. oktober 2011

EBA NTC

Everyone probably expect that I'll write about my experience on EBA New Talent Contest in Ratingen, Germany. OK, I will, even though this was my by far worst bonsai experience in my life. I was 1st runner up, the second in Europe, but this were four hours of pure torture with tree that didn't suit me. I am used to work on material which calls me. I must feel the material and then we could enjoy together in creating something beautiful. Even among the trees at NTC were such materials, but no my number 11.  

Vsi najbrž pričakujete, da bom pisal o svoji izkušnji na tekmovanju novih talentov pod okriljem Evropske bonsajske zveze, ki je bilo ta konec tedna v Ratingenu v Nemčiji. OK, bom, čeprav gre za mojo doslej najslabšo bonsajistično izkušnjo. Osvojil sem drugo mesto v Evropi, a za mano so štiri ure čistega mučenja na drevesu, s katerim se nisva ujela. Navajen sem delati na materijalu, ki me pokliče. Z leti vedno bolj. Morava se začutiti, da potem skupaj uživava v ustvarjanju. Tudi med drevesi na NTC-ju je bilo nekaj takšnih, a ne moje, nesrečna 11-ke.


After few second I realized, that I have bad luck with draw. Stifled bush with curled branches. The only solution was cascade - the style I don't like. Sarcastically - on the competition where I am supposed to do the best work I am forced to work on material which don't suit me and in style which I don't like! I was even thinking to step down before finishing the tree, because I really don't need such a torture.

Že po nekaj sekundah analize mi je bilo jasno, da sem imel pri žrebu veliko smolo. Potlačen grm s prepletenimi vejami je nudil le rešitev v meni neljubo kaskado. Kako sarkastično - na tekmovanju, na katerem naj bi pokazal vse kar znam moram delati na materijalu, ki mi ne ustreza in to v slogu, ki ga nemaram! Niti za trenutek nisem užival, še več, razmišljal sem celo, da bi prizorišče predčasno zapustil, saj takega mučenja res ne potrebujem.


I finished my work by routine, as many trees before. And took second place. If I can take a second place on European contest with such approach, then I must be really good! What could happened If I drew the number 10, upright tree with strong line, on which I could create a masterpiece!? But I get confirmation. Years of hard work are payed out, technique and feelings for shaping are here, the way is right. And this is the most important lecture of this experience, even though my feelings are still bad. And they would be the same even though I would be winning the contest ...

Oddelal sem do konca, na rutino, kot že na stotine dreves doslej. In osvojil dugo mesto. Če lahko s takšnim načinom na evropskem tekmovanju osvojim drugo mesto, potem moram biti res dober. Kaj bi šele bilo, če bi izžrebal številko 10, pokončno drevo z izrazitimi linijami, v katerem bi lahko ustvaril mojstrovino!? Ampak potrditev je tu. Leta trdega dela so se obrestovala, tehnika in občutki za oblikovanje so tu, pot je prava. In to je najpomembnejša lekcija te izkušnje, kljub temu, da so občutki slabi. In bi bili enaki, tudi če bi zmagal ...