petek, 15. oktober 2010

ANKILOZAVER

Today I worked with my student Primoz. On Picea abies which Primoz collected two years ago we did a first step. It is a good material but not strong enough so I decided that full shaping would be too much for a tree. Such a material is too valuable to waste it with impatience. Instead we did a plan for a new project and did a first step: we cut all superfluous brunches (a little more then a third of green mass), we cleaned a crown letting light and air in, we worked on dead wood.

Danes je bil moj učenec Primož. Na smreki, ki jo je Primož izkopal pred dvemi leti, sva napravila prvi korak k bonsaju. Gre za dober materijal a ne najbolj pri moči, zato sem prvič po dolgem času začutil, da bi bila obdelava do konca za drevo preveč. Takšen materijal je predragocen, da bi ga z neučakanostjo uničil. S Primožem sva tako raje napravila načrt novega projekta in opravila prvi korak: porezala sva vse odvečne veje (nekaj več kot tretjino zelene mase), očistila krošnjo, vanjo spustila svetlobo in zrak in delala na suhem lesu.






This Picea has a good nebari, good tapper, special story are jins, which at tachigari all are pointing in one direction. This speciality we'll use also in final design and we might name this tree Ankilosaurus ... The first step is done. We only prepared this tree for next step. If the tree will react good and will grow good during spring and summer then we'll do a next step at the end of next summer. Sometimes is better to be patient; this time for sure!

Smreko krasi dober nebari, dobro ožanje, posebna zgodba pa so džini, ki v delu tačigarija vsi štrijo v eno smer. Posebnost bova izkoristila tudi v končnem dizajnu in drevo morda poimenovala Ankilozaver ... Prvi korak je napravljen; drevo sva le pripravila za naslednji korak. Če se bo dobro odzvalo in spomladi ter čez poletje dobro odgnalo, potem bo naslednji korak na vrsti konec prihodnjega poletja. Včasih se pač splača počakat, tokrat prav gotovo!

Ni komentarjev: