I was wandering what to do with this morning when Miha called me: "Would you go?" Of course! We changed the gray city with gray nature, but in nature is easier to deal with this grayness. Miha was planning to collect an ancient Cotinus coggygria on stone. Fantastic nebari growing over rock for two hundred years, roots are one with stone. This is a great finding for this species but nearly impossible to collect. Together with roots Miha must dig out stone too. So we changed our plan and went for it's brother nearby. Also good movement and wide nebari for this species. Good finding!
Ravno sem razmišljal, kam naj z dopoldnevom, ko me je poklical Miha: "Greš?" Seveda grem! Sivino mesta sva zamenjala za sivino narave, a tam jo je veliko lažje prenašati. Miha je imel v načrtu izkop starodavnega ruja na kamnu. Fantastičen nebari, ki že dvesto let raste čez kamen, korenine so s kamnom zraščene v celoto. Za to vrsto izjemna najdba, ki pa bo zelo težavna, če že ne nemogoča za izkop. Skupaj s koreninami bo Miha namreč moral izkopati tudi kamen. Zato sva se raje preusmerila na izkop njegovega brata v bližini. Prav tako sijajno gibanje in za to vrsto širok nebari. Dobra najdba!
And then we went wandering around. To graze our souls. When we went towards car for the second time, I find Her. No photo can show all her charms as they are in nature. More then two hundred years she fought with stone and wind, one can feel a deep respect when standing near such a tree. Fantastic movement, old bark, dead wood ... She has all that yamadori must have. In one of this days I'll devoted a lot of hours to her - as archaeologist I'll dig out her roots and move her into training pot. And then ...
In potem sva se šla sprehajat. Še malo popast dušo. In kot se velikokrat zgodi, sem potem, ko sva se že drugič odpravila proti avtu na poti domov naletel Nanjo. Nobena fotografija ne more prikazati njenih čarov takšnih, kot so v resnici. Več kot dvesto let se je borila s kamnom in burjo, človek ob takšnem drevesu občuti globoko spoštovanje. Fantastično gibanje, skorja, suh les ... Ima vse, kar naj bi krasilo jamadori. V teh dneh se ji bom posvetil za več ur - kot arheolog dragocene zgodovinske artefakte bom izkopaval njene korenine in jo preselil v posodo. Potem pa ...
5 komentarjev:
Tomi, a ni malo zgodaj za kopat ?!
Zame ja. Jaz bom počakal še dva ali tri tedne. Miha pa ima primeren prostor, kjer ni nevarnosti zmrzali. Sicer pa so nekatere vrste na Krasu že tik pred brstenjem in cvetenjem, še dva ali tri dni toplejšega vremena in sonca pa bodo pognale.
Dreni in črni gabri mogoče res že brstijo... Za ostale vrste pa mislim, da je smiselno še malo počakat s kopanjem. Rešeljika pa izgleda precej velika z nogo. Ima nabarij ?!
Ima. In to kakšnega! Pa vse drugo tudi ...
Izgleda kot da je cela votla. Velik sreče.
Objavite komentar